Klub

Klubski uspehi POSAMEZNIKI (24*): EKIPE (10*): Ustanovna leta AMD 1947-1957 Leta 1946 so se organizirale sile, ki naj bi pričele delovati na področju avtomobilizma in motociklizma v Jugoslaviji. Ta dejavnost se je takrat v republiškem in zveznem merilu organizirala v Odbor za avtomobilizem in motociklizem pri komisiji za tehniko in šport v okviru fiskulturne zveze […]

Klubski uspehi

POSAMEZNIKI (24*):

EKIPE (10*):

Ustanovna leta AMD 1947-1957

Leta 1946 so se organizirale sile, ki naj bi pričele delovati na področju avtomobilizma in motociklizma v Jugoslaviji. Ta dejavnost se je takrat v republiškem in zveznem merilu organizirala v Odbor za avtomobilizem in motociklizem pri komisiji za tehniko in šport v okviru fiskulturne zveze Jugoslavije. To delo je je predstavljalo začetek naše organizacije po osvoboditvi. Ta organizacija je združevala različne veje tehničnega izobraževanja ljudstva.

Nastala je masovna družbeno – patriotična organizacija, ki je na prostovoljni osnovi zbirala državljane, posebej še mladino, ki se zanimajo za avtomobilsko in motociklistično tehniko in njeno uporabo. Njene naloge so bile dviganje družbenogospodarske in obrambne moči socialistične skupnosti, razvijanje in pospeševanje tehnične kulture, vzgajanje novih šoferskih kadrov, razvijanje avto moto športa, razvijanje avto moto turizma, pomoč pri reševanju problemov v cestnem javnem prometu.

Vloga, pomen in uspehi naše organizacije v družbenem življenju so se najbolje kazali v tem, da je
predsednik republike Maršal Tito sprejel povabilo organizacije in postal njen prvi častni član.

Razvoj društva v Krškem

Prvi zarodki naše organizacije so se v Krškem pojavili leta 1947. O tradiciji kakšne podobne organizacije v Krškem ne gre govoriti, ker je bil sam razvoj motorizacije zelo skromen. Po uspelih motornih dirkah, ki jih je v tem letu 1947 priredila komisija za avtomobilizem in motociklizem iz Zagreba na stadionu Matije Gubca, se je krog simpatizerjev motorizacije povečal. Želja prvih članov, ki so delovali še neorganizirano v okviru ljudske tehnike, je bila, da bi dobili motorno vozilo in začeli z vzgojo šoferjev. Prvi iniciatorji so bili Ivan Strle, Ivan Zupančič, Hrastnik Franci, Milan Opeka, Slavko Vanič in Zvone Prosenik.

Dejavnost v prvem letu je bila v glavnem usmerjena na zbiranju članov, popularizaciji društva, sodelovanju na prireditvah in na iskanju motornega vozila. Rojstno leto je minilo brez večjih uspehov, kajti iskali so minimalne materialne pogoje za delovanje. Bili pa so podani temelji današnje organizacije Avto moto društva v Krškem.

Leta 1948 je bil na članskem sestanku v Krškem izvoljen prvi Upravni odbor in ustanovljena Avto moto grupa Krško. Na ustanovnem občnem zboru leta 1948 je bil izvoljen za predsednika Jože Kolšek z Vidma.

Uspešno leto 1950

V okviru republike je društvo med 93 društvi zavzelo 8. mesto. K temu je pripomogla discipliniranost članov in zavest voditeljev društva. Posebno uspešen je bil sektor šolstva. V okviru tega so se prirejali tečaji in zelo uspešna šola vožnje.

Poleg tega, da so izučili tečajnike, so:

Zmanjšane aktivnosti v društvu

Naslednja leta, vse do leta 1955 so aktivnosti v društvu pešale.

Vnovični zagon

Leta 1955 so na občnem zboru sprejeli delovni program, v katerem so sprejeli razširitev delovanja društva, ne samo na vzgojo šoferjev pač pa tudi na ostale dejavnosti, kot so prometna vzgoja, pospeševanje avtomobilskega turizma, prirejanje izletov in sodelovanje v športu. Tako se je v letu 1956 družbena dejavnost zelo razširila. Člani so ugotovili, da je treba povečati krog aktivnih sodelavcev in tako okrepiti aktivnost vsega članstva. V tem letu je bil izvoljen nov upravni odbor s predsednikom Janezom Potočnikom.

Razširjen Upravni odbor je bil v sestavi:

Ustanovljen je bil tudi gradbeni odbor za dograditev nove dirkalne steze:

Celotna športna dejavnost društva je težila h gradnji nove dirkalne steze. Društvo je prvič začelo delovati tudi na področju promocije. Lokalni časopis Posavski tednik je v letu 1956 objavil 12 člankov, ki so obravnavali delo društva. V republiških časopisih pa sta izšla o delu društva dva članka. V okviru promocije so pričeli tudi z popularizacijo svojega novega časopisa AM. Že takoj na začetku so pridobili 115 naročnikov.

Jubilejno leto 1957 (10 letnica ustanovitve)

V čast prvega desetletnega jubileja je bil v dvorani TVD Videm Krško jubilejni občni zbor Avto moto društva Krško. Med govori vidnih članov tudi Avto moto zveze so bile pohvaljene vse sekcije avto moto društva, posebej pa je izpostavljena gradbena komisija, ki je bila zadolžena za dograditev motorne steze. Po mnenju vseh navzočih naj bi namreč ravno ta vplivala na razvoj turizma v Krškem.

V jubilejnem letu je imelo društvo 115 članov:

Društvo je ugotovilo, da je od skupnega števila članov, le 10 žensk, kar ne ustreza sorazmerju, zato so bile nadaljnje usmeritve k povečanju ženskega dela članstva, kar je bilo za tisti čas zelo napredno in v nasprotju s takratnim načinom razmišljanja.

Športna dejavnost 1947-1957

Leta 1946 so na pobudo in s pomočjo okrajnega OF odbora začeli graditi stadion Matije Gubca v Krškem za hipodrom. Že naslednje leto so ljubitelji motorizacije, posebno pa Zagrebčani ugotovili, da bi steza, ki je bila grajena za konjski šport, lahko bila uporabljena tudi za motorne dirke. Tako je 10.8. leta 1947 glavni odbor Komisije za tehniko in šport Hrvaške, s sodelovanjem komisije iz Slovenije priredil Zvezno dirkališko prvenstvo FLRJ. Udeležilo se je je 66 dirkačev iz cele Jugoslavije, dirko pa si je ogledalo preko 12 000 gledalcev.

Udeležba na tej prireditvi, njen uspeh in zadovoljstvo publike je bil vzrok, da so se začeli v Krškem zbirati simpatizerji tega športa in razmišljali o lastni organizaciji takih prireditev. Člani avto moto društva so leta 1947 tudi zahtevali, da se z moto dirkami nadaljuje, ker je taka tudi želja državljanov. Tako je društvo leta 1948 in 1949 priredilo velike meddruštvene dirke po sistemu Dirt track, na katerem so sodelovali slovenski vozniki iz Celja, Trbovelj, Trebnjega, Novega mesta, Kočevja, Krškega in Zagreba. Te dirke so bile že samostojno organizirane v okviru organizacije AMD Krško, ker pa niso imeli dovolj svojih članov, so jim na pomoč priskočili člani društva iz Zagreba, Brežic in Ljubljane. Uspelo prireditev leta 1949 je zasenčil tragični dogodek, in sicer padec voznika Toneta Mlakarja iz Ljubljane zaradi eksplozije prve gume. Ta je naslednji dan umrl v brežiški bolnici. Drugi tragični dogodek pa se je zgodil na treningu, ko je pri veliki hitrosti, zaradi »forsiranja brzine« padel najboljši jugoslovanski voznik Jerko Babič iz Zagreba. Sicer je okreval, vendar na dirkah ni več nastopal.

Tak sistem dirk se je nadaljeval tudi v letu 1950 in 1951, saj so organizatorji ugotovili, da so moto dirke tisto, kar v Krško privabi največ obiskovalcev. Kljub tej ugotovitvi je športna dejavnost med letom 1952 in 1954 zamrla. Leta 1955 pa je stadion poškodovalo tudi neurje. Stezo so sicer popravili in obnovili, vendar ni bila več taka kot pred katastrofo. Strokovnjaki iz Zagreba in Ljubljane so ugotovili, da steza ni več primerna za motodirke.

Vozniki AMD, ki so zaznamovali prvo ustanovitveno obdobje:

Gradbeni odbor, ki je bil izvoljen na občnem zboru leta 1955, je v letu 1956 začel z realizacijo namena, zaradi katerega je bil ustanovljen. Stezo so začeli graditi jeseni leta 1956. Grajena je bila po mednarodnih predpisih in izpopolnjena glede varnosti in zaščitne ograje. Tehnično je gradnjo steze vodil Franjo Košir.

Prvi športni funkcionarji

Upravni odbor je uvidel, da s prakso, ki je bila, da prireditve vodijo le strokovnjaki iz Zagreba in Ljubljane, ne more nadaljevati. Obseg prireditev je bil vedno večji in je zahteval, da se izpopolni tudi strokovno znanje članov iz domačih vrst. V letu 1955 je bil organiziran prvi tečaj za športne funkcionarje v Beogradu, ki se ga je udeležil Franci Novak. Že naslednje leto 1956, pa je AMD organiziral tečaj za športne funkcionarje v Krškem in takrat smo dobili prve izprašane člane domačega društva za tovrstne prireditve.
Ob zaključku občinskega praznika 18.8.1957 je bila otvoritev nove speedway steze Posavje, na kateri so sodelovali vozniki Avstrije, Švice in naši najboljši vozniki. Ta dirka velja za mejnik začetka speedway športa v Krškem.

Prireditev je bila dobro organizirana, vodili pa so jo naslednji člani društva:

V letu 1958 se je AMD Krško vključilo v tekmovanje Avto moto zveze Slovenije. Delati so začeli organizirano tudi na lastnem tekmovalnem kadru in to leto so kupili tudi prvi dirkalni speedway motor in še isto leto je za AMD Krško začel nastopati domači tekmovalec, kasnejši državni prvak Franci Babič. Kljub temu, da je bila dejavnost društva čedalje bolj tesno povezana s dirkalnim športom, je bila ustanovljena tudi komisija za pionirje, ki je veliko pozornosti posvečala vzgoji mladine v prometu. Člani so predavali po šolah in organizirali prometne krožke.

60. leta

Začetek 60. let je zaznamovala prva velika mednarodna sistemska dirka, consko svetovno prvenstvo. To je bil za organizatorje velik izziv. Stadion se je preuredil tako, da je lahko sprejel 20.000 ljudi, v tekmovalnem smislu pa je bilo prelomno leto 1962, saj je Franci Babič osvojil prvi državni naslov prvaka Jugoslavije. V tem obdobju je AMD Krško organiziral dve do tri dirke letno, ki jih je vedno obiskalo ogromno število gledalcev. Kljub temu, da v tem obdobju ni bilo veliko dirk, je to obdobje pomembno v smislu propagande speedwaya, ker je Franci Babič osvojil 4 naslove, Ivan Molan pa dva naslova državnega prvaka.

70. leta

Popularnost speedwaya se je tako povečala, da je državno prvenstvo potekalo v dveh ligah, zato so organizatorji priredili tudi do 5 dirk letno. Društvo se je v organizacijskem in tekmovalnem smislu zelo razvijalo in začele so se pojavljati želje po sodelovanju s podobnimi organizacijami izven meja. 1973 se tako podpiše listina o pobratenju z AMD Gornja Radgona, ki je bila v tistem času pomemben organizator dirk. Na pobudo Francija Novaka, ki je bil tedaj član komisije za zaprte steze, pa so se krepili stiki tudi z Moto klubom Lonigo. Do podpisa listine o pobratenju je prišlo marca 1977.

Sodelovanje med pobratenimi društvi se je krepilo, kar se je odražalo na številu dirk, na katerih so nastopali krški vozniki v tujini. Tudi s Pockingom se je podpisala listina o pobratenju in to tik pred svetovnim prvenstvom leta 1980. Krško je bilo s pomočjo sodelovanja s pobratenimi klubi čedalje bolj prepoznavno v mednarodnih krogih in to so bili prvi stiki z Evropo, ki jih imamo še danes. Društvo se je trudilo, da bi z dobro organizacijo pridobilo organizacije največjih tekmovanj.

AMD Krško leta 1977 poda kandidaturo za organizacijo svetovnega prvenstva parov in leta 1978 je
Avto moto društvo Krško prejelo soglasje FIM, da bo organiziralo finale parov za svetovno prvenstvo. V zvezi s to prireditvijo se je Avto moto društvo Krško odločilo, da stare kapacitete več niso primerne, ter da bo obnovilo tekmovalno stezo in stadion pripravilo tako, da bo sposoben sprejeti čim večje število gledalcev. Ker so imeli podporo članov, občinske skupščine in delavskih organizacij, je bila ta odločitev razmeroma lahka. Tako je bila v okviru rekonstrukcije stadiona bila zgrajena nova tribuna, predelane so bile tekmovalne naprave in napeljave, polepšala pa se je tudi okolica stadiona. Za potrebe organizacije dirke se je izobrazilo tudi 40 funkcionarjev. Po mnenju večine poznavalcev in funkcionarjev ostaja leto 1980 in ta dirka mejnik v tradiciji organizacije dirk v speedwayu v Sloveniji. Odprle so se možnosti za večje mednarodno sodelovanje in organizacijo dirk na najvišjem nivoju. Na tej dirki sta bila tudi prvič uradno proglašena svetovna prvaka.

80. leta – dirka za Zlati znak in Memorial Johnnija Hoskinsa

Po ureditvi stadiona so se odprle večje možnosti za organizacijo mednarodnih dirk. Leta 1981 je na
krškem ovalu organizirana prva pozivna dirka ob občinskem prazniku, že leta 1982 pa je dirka dobila
ime po vzoru pozivnih dirk za zlato čelado v Pardubicah. Začela so se tekmovanja za Zlati znak občine Krško. Od leta 1992 je dirka sestavljena iz dveh delov, in sicer drugi del dirke je tekmovanje za pokal Franca Babiča. Zlati znak je že od samega začetka priložnost, da se domači tekmovalci dokažejo in se pomerijo v močni mednarodni konkurenci.

80. leta so pomembna za AMD Krško, saj sta kar dva voznika osvojila naslov državnih prvakov. Jože
Žibert in Krešo Omerzel. Tudi sicer so bili krški vozniki v tem obdobju uspešni saj so kar 4x osvojili
naslov ekipnih državnih prvakov.

Leta 1986 je AMD Krško podal kandidaturo za organizacijo memoriala Johnnija Hoskinsa. To je bilo
tekmovanje državnih prvakov 16 evropskih držav. Avgusta 1988 tako AMD organizira drugo največje tekmovanje do takrat. Za to dirko je bilo potrebno ponovno preurediti stadion v varnostnem smislu, tako da se je razširila tekmovalna steza, povišala se je varnostna ograja, dodelale so se tudi signalne naprave na zavojih. Pokroviteljstvo dirke je prevzela Skupščina republike Slovenije. Generalni pokrovitelj je bila tovarna celuloze in papirja Đuro Salaj. Jugoslavijo je zastopal Artur Horvat, državni prvak 1987. Gledalci so na tej dirki lahko prvič videli dirko s 6 tekmovalci, ki so se pomerili za nagrado Krškega.

90. leta

AMD Krško je imelo za sabo že 130 dirk in leta 1995 se uresniči dolgoletna želja, da bi imeli dirko pod reflektorji. Prenovo stadiona, ki je dobil novo žičnato ograjo, prenovo boksov, obnovljeno varovalno ograjo in umestitev razsvetljave so financirali krški sponzorji, podjetniki, privrženci, veliko pa so prispevali tudi člani društva. Trinajsta dirka za Zlati znak občine Krško je bila prva nočna dirka na krškem ovalu. Obiskalo jo je 10.000 obiskovalcev. S tem so se ponovno na široko odprla vrata za prirejanje največjih speedway tekmovanj. Tako so se od tistega obdobja na krškem ovalu začele vrstiti velike pozivne in sistemske mednarodne dirke z vrhunsko udeležbo mojstrov speedwaya, ki so zaznamovale naslednje desetletje in več. Ni bilo potrebno veliko časa in že so se pričeli prvi razgovori o organizaciji dirk za Veliko nagrado, ki je izpeljanka svetovnega prvenstva formule 1.

Leta 1996 je na novo ustanovljeno društvo Atom organiziralo veliko pozivno dirko v Krškem, že naslednje leto pa je AMD organiziral prvo Veliko nagrado AMD Krško in pokal Zavarovalnice Triglav. V pozdravnem govoru sta AMD čestitala tudi predsednik republike Milan Kučan in Rennzo Gianini. Prvo veliko nagrado AMD je osvojil Hans Nielsen. S tem so počastili 50 letnico delovanja društva. V tistem letu je bilo v Krškem organiziranih rekordnih 8 tekmovanj. Druga nagrada AMD je bila organizirana leta 1998, na kateri je med drugimi zvezdami nastopil aktualni svetovni prvak Greg Hancock. Dirko je zaznamovala huda nesreča Kreša Omerzela. Leta 1999 so na občnem zboru izrazili največjo željo do tedaj…pridobiti organizacijo dirke za svetovno prvenstvo v speedwayu, dirko GRAND PRIX.

Novo tisočletje

Kljub temu, da je velika nagrada AMD Krško, ki je bila 4.8.2001, organizacijsko zahtevala velike napore članov društva, to v tistem letu ni bila glavna skrb. Oktobra tega leta je bila na sporedu najpomembnejša sistemska dirka do takrat – Grand Prix Challenge. Leta 1995 se je mednarodna motociklistična zveza odločila in spremenila sistem po katerem dobimo svetovnega prvaka. Uvedla je serijo Speedway Grand Prix. Za pridobitev organizacije teh dirk na najvišjem nivoju, mora organizator opraviti preizkus v obliki Grand Prix Challenga. Dirka je organizacijsko zahtevna, saj gre prenos v nekaj 10 držav. AMD preizkus oddela z odliko in že leta 2002 je na krškem ovalu organizirana prva dirka za Veliko nagrado Slovenije. S tem se Krško in Avto moto društvo Krško vpišeta na seznam držav, ki so sposobne organizirati dirke na najvišjem nivoju v motošportu. Od leta 2002 do 2009 je bilo na krškem stadionu organiziranih 8 dirk za svetovno prvenstvo.

2010 in naprej

Sledil je triletni premor, v letu 2013 pa društvo ponovno kandidira za Grand Prix. Zopet se je pokazala požrtvovalnost članov, ki so skozi neskončno število ur lastnoročno prenavljali stadion in ga olepšali do te mere, da je BSI, ki trži TV pravice, pohvalil izgled in splošen vtis, ki ga kompleks daje. Po dolgih letih se je stadion ponovno napolnil z gledalci in leto 2013 ostaja zabeleženo kot dirka z največ gledalci na GPjih v Krškem. Dirke za Veliko nagrado Slovenije so ob odlični organizaciji postala stalnica v koledarju AMD.

Zadnja leta v Sloveniji beležimo velik upad voznikov. AMD Krško ni pri tem nobena izjema. Močno in
za vselej nas je prizadela izguba našega voznika Matije Duha, ki se je februrja 2013 tragično ponesrečil na dirki v Argentini. Naslednje leto, maja 2014 pa je hud padec v Ljubljani, ki je zaključil njegovo kariero, utrpel Samo Kukovica. Poleg tega je veliko voznikov prenehalo samodejno s tekmovanji in nastala je velika luknja v tekmovalnem kadru. Izgledalo je, da se bo težko premakniti iz te točke, kajti šport postaja vse dražji, društvo pa je vse težje zagotavljalo sredstva za voznike, tekmovanja in ostale stroške.

Poleti 2015 je Peter Žigante, ki je dolgoletni podpornik ter sponzor AMD, kot idejni vodja projekta, ki se je kasneje imenoval Mladinska speedway šola, začel z akcijo zbiranja mnenj in podatkov, kako bi bilo to mogoče izvesti ob pomoči Savaprojekta. Po večmesečnih razgovorih, smo prišli do novega sistema izbora
kandidatov za voznike, načina njihovega predhodnega šolanja in načina sponzoriranja njihovih prvih let. Po tem planu dobijo vozniki osnovna sredstva v obliki motorja, servisov, vodenih treningov in pomoči pri »motoroznanstvenih« zadevah ter tudi vodene fizične priprave. Upravni odbor AMD je idejo podprl in decembra 2015 smo šli v prvi izbor kandidatov. Prijavilo se je veliko nadobudnežev, vendar jih je bilo za začetek šolanja izbrano le 8, nadalje jih je pa le 6 dobilo svoj motor v uporabo. Prve treninge so budno spremljali trener Izak Šantej, pomočnik Samo Kukovica ter vodja treningov Milan Praznik…